57 zelikart – delovnih kartic z modrimi mislimi – lahko uporabljate na različne načine (izbirate karte s kupa, iz snopa, s privzdigovanjem, lahko izberete eno kartico, lahko pet, da skušate sestaviti svojo celotno zgodbo – preteklost, sedanjost, prihodnost, najpomembnejši vidiki …). Omogočajo vpogled vase, razmislek o sebi in svojih odnosih, usmerjajo, vodijo, podpirajo, tolažijo, vse na podlagi uglasitve z vašo energijo.
Kdor vzame v roke zelike za dotike, ta jim bo vdihnil tudi del svoje duše, zato so podrobne interpretacije zelikart odveč. O njihovem izboru le nekaj besed, ki lahko usmerjajo energijo.
Človek je celota, sestavljena iz nešteto delcev. Vsi so pomembni, vsi so gradniki našega duha, uma, čustev, energije. Štirje, mimo katerih ne moremo, so zavedanje, ljubezen, ego (razum) in duša.
Globoko zavedanje vznikne, ko človek zares sprejema samega sebe in živi s sabo (in tako tudi z drugimi) v sožitju; ko razporedi svoje prioritete tako, kot mu jih narekuje duša, in ne ura ali koledar (čas); ko razume, kaj je prevara; ko je sposoben zares prisluhniti drugim; in ko z minevanjem ves čas rase, se uči in zori. Pogoj zavedanja je spoznati sebe, si prisluhniti, se začutiti in se vzljubiti. Takrat segamo od jedra Zemlje do jedra vesolja, blatnih stopal in oblakov v očeh smo prizemljeni in obenem povezani s stvarstvom.
Ljubezen ne more obstajati brez moči, ki jo porajata nesebičnost in razumevanje; niti brez iskrenosti do samega sebe in zvestobe in pripadnosti sebi in svojim ljubim; iz takih temeljev zraste prava bližina, ki doseže vrhunec v združitvi duha z neskončnostjo celote, katere del smo; in v tem trenutku nas napoji z novo močjo in pogumom, nas napravi pretočne in čiste, in krog je sklenjen. Notranja lepota je ljubezen in ljubezen je notranja lepota.
Ego (razum) je tisti del nas, na katerega najlaže vplivamo in ga tako tudi najbolj popačimo. Njegove odlike so med drugim samostojnost, ki nam omogoča, da v viharju obstanemo tudi sami, če je treba; razsodnost, ki nas usmerja k dobrim in uresničljivim ciljem; odgovornost, da zavestno ne škodujemo nikomur in ničemur; spoznavnost, ki spada k orodjem uvidov (o zdravljenju notranjih ran, o pasteh bližnjic, o razmejevanju in obrambnih mehanizmih ...). Med njegovimi najpomembnejšimi pomanjkljivostmi pa so ignoranca (v obeh pomenih: kot neznanje in kot neupoštevanje), nagnjenost k ustvarjanju iluzij, s katerimi upravičujemo zla ravnanja, pasivnost ter odmik od resničnosti in lastnega bistva, razumarstvo, ki ima podobno vlogo in je zatiralec intuicije, in nemoč, ker razum predstavlja le delček vsega, kar smo.
Duša je naša srčika, naše jedro, naša bit in esenca. Vsaka duša nosi v sebi kali dobrote in modrosti. Če ji prisluhnemo, če se odrečemo mehanizmom ega in se prepustimo, začutimo njeno esenco: ljubezen, svetlobo, obilje. V še tako globoki temi se nekaj svetlika – in to je naša duša. Kompas duše je intuicija, njeno polje je neskončnost, laž pa je tista, ki zatre vse lučke duše in jo ujame v ječo teme in stagnacije. Zato je ključna sestavina, brez katere ne moremo do svoje duše, njena svoboda. Če dušo držimo v kletki in jo prikrajšamo za izkušnje ter jo obdamo z lažmi, si sami zapremo pot do nje. In sami jo lahko tudi osvobodimo – z zavedanjem, ljubeznijo, resnico in udejanjanjem njenega – našega – poslanstva.
