Male rusalije so razdeljene na karte vode, ognja, zemlje in zraka. Najvišja karta je pentagram, ki poleg naštetih elementov vsebuje še kvinto esenco (poimenovano tudi eter, v Rusalijah pa duša neba).
Kot zgodba človekovega potovanja si sledijo v danem zaporedju.
KARTE VODE SIMBOLIZIRAJO OTROŠTVO, čas, v katerem smo zelo odprti naravnemu in duhovnemu in ko se vsaj delno ali občasno še zavedamo modrosti ali vpogledov, ki smo jih prinesli »od prej«, ali pa smo preprosto bolj odprti zanje, ker še nismo »razumsko programirani« (razlag za posebna stanja ranega otroštva, kot so videnja pokojnih sorodnikov ali govorjenje o vrnitvi domov, pri čemer ne gre za trenutni dom, je veliko – upoštevajte tisto, ki vam je trenutno najbližja); to je obenem čas novega kroga, novega zorenja, ki pa ga čaka še veliko ovir. Dvojnost vode, ki ponazarja življenje pa tudi smrt, kaže na nevarnost pretiranega predajanja fantaziji, na nepredelane vsebine, na lahkovernost in na iskanje hitrih rešitev. Po drugi strani pa je voda – tako kot naše otroštvo – temelj vsega, kar smo.
KARTE OGNJA SIMBOLIZIRAJO PUBERTETO, čas, v katerem se lahko moralna in vrednostna perspektiva močno obrne, ko smo dovzetni za povsem vsakdanje in pogosto nekonstruktivne vplive, ko smo stare modrosti že pozabili, novih pa še nismo usvojili, zato smo posebej ranljivi. Številni se zataknejo na tej stopnji, zato se ji rada pridružijo ujeta/zadušena in zato destruktivna čustva in občutja, enostransko razmišljanje, prenagljeno sklepanje, črno–bela perspektiva in skrajno doživljanje sebe, drugih in sveta. Močno je prisotno iskanje bližnjic. Ogenj je kot ego – plamti, greje, je vroč, razposajen, poln sebe, poln energije in zagona; če pa ga ne obrzdamo, lahko prestopi vse meje, pusti za sabo opustošenje in nam zamegli pogled naprej.
KARTE ZEMLJE PONAZARJAJO ODRASLOST, obdobje, v katerem se v ospredje znova prebijejo zavedanja in spoznanja, s katerimi je pometla puberteta, denimo to, da se človek vse življenje uči, da je naš svet v resnici svet neskončnih možnosti, da preteklosti ne smemo ignorirati, obenem pa se tudi ne smemo zatakniti v njej, da je pomembno živeti zdaj, in ne čakati, »da bo boljše«. To je čas, ko se morda prvič zavemo, da smo v resnici podobni svojim staršem, pa če to želimo ali ne, in čas, ko imamo prvič tudi resno možnost, da to negujemo ali pa spremenimo. V tem obdobju znova prisluhnemo intuiciji in se ob usvajanju novih (spo)znanj morda celo spomnimo, da smo vse to nekoč zdavnaj, kot majhni otroci, že vedeli.
KARTE ZRAKA PONAZARJAJO ZRELOST (ki ni pogojena s številom let, ki jih štejemo), obdobje oz. stanje, v katerem se na neki način povrnemo h kartam vode, vendar z lastnimi izkušnjami, spoznanji, spretnostmi in naravnanostmi, kot jih je v nas vtiskalo življenje in kot smo jih v svoj življenjski nazor nizali sami. V tem obdobju dokončno prerasemo črno–belo perspektivo, nagnjenost k skrajnostim, idealizem ali na drugi strani cinizem, strah pred minljivostjo in potrebo po materialnem premoženju. Smo torej v »višjem rokavu spirale«, in vendar obenem na mestu, kjer smo že bili. To je čas umirjenosti, harmonije, zaupanja vase in v višjo silo.
Tako v Velikih kot v Malih rusalijah lahko prepoznate vsebine iz številnih mitov, izročil in arhetipov (zgodb, simbolov, podob, univerzalno prisotnih v [po Jungu] kolektivnem nezavednem). Liki ali njihove usode/pomeni lahko spominjajo na grško, krščansko, kitajsko in seveda slovansko mitologijo, na arhetipe o dobri in hudobni materi, ljubici, poroki itd., na izročilo naših dedov, na ponekod še ohranjene vraže in legende ipd. Primer zgodbe iz kolektivnega nezavednega je Viševska balada, saj gre za upesnjeno vsebino sanj. Lik gozdarja, ki preveva rusalkino zgodbo, je rahlo preoblikovan arhetip lovca. In celo Kosolet, ime, ki so ga prav tako dale sanje, se ne more izmakniti podobnosti z arhetipom smrti, celo hudiča.
Večkrat lahko opazite tudi motiv energije ter univerzalne povezanosti in sovplivanja vsega, kar obstaja (ne le na Zemlji, temveč v vsem/vseh vesolju/vesoljih). Te motive lahko najdemo v različnih religijah, pa tudi v znanosti – o tem v zadnjih sto letih govori kvantna fizika. In v zgodbi, ki jo sestavljajo Male rusalije, lahko – podobno kot v zgodbi tarota – prepoznate procese, ki jih psihologija poimenuje potlačitev, zanikanje, travma, disociacija, predelovanje težkih vsebin, ozaveščanje, zorenje, ezoterika pa temna noč duše in razsvetljenje.
Rusalije pa niso tako »z vseh vetrov« zato, ker bi bilo »vse križemkražem vrženo skupaj«, temveč zato, ker se lahko odgovorom, ki jih iščemo že od pamtiveka, približamo le s sinergijo vseh ved, vseh religij, vseh izročil. Vsega, kar je, ne moremo razumeti brez vsega, kar je. Zato – kljub racionalizmu, ki v zadnjih stoletjih močno prevladuje, zlasti pri izobražencih – nam le ena veda, četudi je ta veda znanost, ne more dati vseh odgovorov. Vsaka veda, filozofija ali mitologija vidi stvari s svoje perspektive, zato je celoto mogoče uzreti le z združitvijo vseh.
